Na zdravje!

Ko tole pišem, imam odprt radio in poslušam, »pijmo ga pijmo, tja do noči«. Pesmi doslej še nisem slišal, je pa značilno slovenska. Vsakemu Slovencu je jasno, da se v tej zvezi zaimek »ga« nanaša izključno na alkohol, pesem je pivsko spodbujevalna, celodnevno opijanje se opeva kot vrednota.  Tudi naš blaženi Slomšek je čutil potrebo, da napiše in uglasbi tisto vsem Slovencem znano in priljubljeno, »Sladko vince piti, to me veseli«, in tako naprej. Podobnih pesmi, starih in novih, imamo kar lepo število in izražajo poseben odnos, ki ga Slovenci do alkohola tudi v pesmih gojimo iz roda v rod. V Sloveniji je bila trta doma že pred prihodom naših prednikov, slovensko ozemlje je bilo del rimskega imperija, v katerem je imelo vino – žganih pijač takrat še niso poznali – pomembno družbeno vlogo. »Starega falernca mi natoči, točaj«, poje rimski pesnik Katul. To najbolj prestižno rimsko vino večkrat omenja tudi Horac, ki ga je naš Prešeren visoko cenil ne samo s tem, da mu je sledil z načinom pesnikovanja, ampak tudi  z odnosom do vina. Vino Prešernu »odganja skrbi oblake«, »utopi vse skrbi, v potrtih srcih up budi«.

V kulturi človeštva ima alkohol, čeravno droga, v vseh oblikah posebno, ne samo negativno mesto.  Vino v manjših količinah, do dva decilitra na dan za moške in do enega za ženske,  zmanjšuje poapnenje žil in strjevanje krvi na njihovih okvarjenih stenah, deluje protivnetno, je antioksidant, zaviral naj bi razvoj osteoporoze in rakavih sprememb. Še večja pa je njegova vloga v kulinariki, kjer ni le dodatek hrani, ampak se neredko vse dogajanje ob omizjih vrti okoli vina. Kultura pridelovanja vina in pitja je neločljivo povezana z navadami in gospodarstvi številnih držav.  Med njimi si Slovenija v svetu s svojimi odličnimi vini iz leta v leto utrjuje mednarodni ugled.

Vse te prijazne stvari so neprijazno nadgrajene z dejstvom, da alkohol zdravju tudi škoduje in povzroča odvisnost. Svetovna zdravstvena organizacija dvojnost učinkov alkohola povzema s pojmom »škodljivo pitje alkohola«, ki ga opredeljuje kot uživanje zdravju škodljivih količin, s pogostimi socialnimi in telesnimi nevšečnostmi, nesrečami, poškodbami, okvarami organov, psihološkimi problemi in duševnimi motnjami. Dvojno podobo ima alkohol tudi na družbeni ravni. Čeprav zdravstvena politika opozarja na njegove nevarnosti, ga vsak lahko kupi za vsakim vogalom. Kolikor družba  z alkoholnimi dajatvami dobi, toliko ali še več izgubi s stroški njegovih negativnih posledic; zanimivo bi bilo videti, kako se stvar ekonomsko izide?

Odvisnost od alkohola ni razvada, ampak bolezen, ki jo je treba zdraviti, saj je odvisnik v odnosu do alkohola zelo nebogljen. Poleg neugodnih telesnih posledic, slabšega in krajšega življenja, spremljajo odvisnost od alkohola še zavožene kariere, razpadli zakoni, izguba službe, nesrečni otroci, kar vse uvršča alkoholizem med socialne bolezni. Tudi občasno opijanje je nevarno. Zaradi njega je že veliko staršev izgubilo svoje odraščajoče sinove in hčere, z njim so povezani najrazličnejši prekrški, denarne in zaporne kazni.  Evropa je kontinent, kjer se največ pije in kjer je največ odvisnosti.  Kar 55 milijonov Evropejcev je odvisnih od alkohola, od tega jih v Evropski uniji 23 milijonov trpi zaradi njegovih telesnih, duševnih in socialnih posledic, s katerimi je vsako leto povezanih okrog 200.000 smrti. Med moškimi je v starosti od 15 do 29 let, v najbolj perspektivnem obdobju, 25% vseh smrti povezanih z nesrečami, uboji, nasilništvom in boleznimi, za katerimi najdemo alkohol. Opijanje je pogosta fantovska navada, do katere smo razumevajoči in strpni, čeprav za nekatere med njimi predstavlja vrata v odvisnost. Manj razumevajoči bi morali biti do pitja v nosečnosti, kjer vsako pitje škoduje razvoju ploda, le da večina nosečnic tega ne ve.

V Sloveniji povprečje popitega alkohola na leto prekaša evropsko povprečje. Slovenci smo v preteklosti pili več žganih pijač kot danes, ko se popije več vina in piva. V času krize lahko z revščino pričakujemo porast pitja, na kar bi morala biti politika pripravljena. Staro zdravniško reklo pravi, da je »ciroza jeter bolezen revnega pijanca«, ki se med hrano in pijačo odloča za slednjo. Tudi iz tega razloga mora odgovorna politika paziti, da so v kriznih časih osnovna živila cenovno dostopna vsem slojem.

Alkohol je bil in bo vedno z nami. Vse dosedanje prepovedi, med katerimi je ameriški poskus prohibicije med obema vojnama najbolj znan, so spodletele. Prepoved ni prava preventiva. Opijanje mladih je mogoče zmanjšati z vzgojo v kulturi pitja vina, s pitjem ob hrani, saj tako cilj pitja ni več pijanost. Višji davki na alkohol s povečanjem njegove cene povečajo pitje cenenih žganih pijač. Z ustrezno cenovno politiko je treba iskati srednjo pot med količino in vrsto porabe. Če že ljudem povsod ponujamo alkoholne pijače, naj bodo manj škodljive vsaj manj drage, ne pa ravno obratno. V zdravstveno pismenost zagotovo sodi zavest o nevarnosti vožnje in dela pod vplivom alkohola, o njegovem možnem vplivu na odnose do zakoncev, otrok in njihove sreče, na neuresničene sposobnosti, na zavožene usode.

Čeprav polovica moških in dve tretjini žensk ne pije, vseeno nikoli ne bomo vsi abstinenti. Človeške duše ni mogoče razumeti v vseh njenih odtenkih in potrebah. Alkohola ne pijemo zato, da bi se z njim nasitili, ampak da bi »v potrtih srcih budili up«, si dali duška ob veselju in ob slovesnih prilikah. Med srečnimi in zadovoljnimi ljudmi je alkoholizma manj. To velja tudi za vsako družbo.

Asklepij